ČLOVEK RAK NARAVE
Ostal je prš iz senc, bilo je deblo,
je trhla zanimiva zdaj skulptura,
iz gobjih čipk izdolbena purpura.
Obdobje, ki je notranjost ogreblo.
Ostala puhla pajčevin struktura.
Nekoč bilo je mlado gibko steblo,
v bogato krošnjo se prepredlo.
Dobroto razkriva, gozd je kultura.
Saj vse kar raste sčasoma odmira,
Ohranja, da podarja spet rodovom,
ko skozi živosti plasti prodira.
Je netvork prepleten pod listja krovom,
življenje na planetu nam podpira,
hvaležna sem zelenju, vsem gozdovom.
Zdaj človek le korist še zase išče,
dušimo, uničujemo dobrote.
Umira gozd, postajamo sirote.
zelenja raj spreminja se v smetišče.
Rak in pljučne tegobe so najpogostejše bolezni pri ljudeh tega časa.
Na zunaj se kažejo v razkroju narave in v požarih gozdov.
Vse dobro voščim.
Hvala za dotik Svit,
Tudi jaz tebi voscim vse dobro ...
Lp. Olga
živjo Olga,
prav je, da si čuječa in opozarjaš.
Dokler sem živ, zelenja raj se ne bo spremenil v smetišče.
Samo drzne naj si kdo poskusiti,
bo Rama na svoj zmagoviti lok vpel puščice.
lepo bodi
Hvala ti R. A. J. še vedno je gozd moj najboljši prijatelj. V njem se sprostim, uživam in skrbi se znebim.
Tudi tebi želim vse dobro.
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
- 10. 02. 2024 ob 08:51
- Prebrano 290 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 113.6