Tanki stebri dima so se dvigali nad požgano pokrajino.
Široka reka, polna napihnjenih trupel, se je leno vila proti obzorju.
Obrisi sonca, prekritega z dimno zaveso, so utrujeno legli v objem gora.
Ničesar več ni bilo-
Ne ptičjega petja,
ne goslanja škržatov,
niti šumenja trav in
šepetanja vej.
Veter je v tišini vrtinčil pepel.
Ledeni mraz je padal v večno noč.
Izbruh svetlobe.
Iz daljave privihra
ognjeni veter.
Komentiranje je zaprto!