Berem pesmi,

prelepo poezijo,

mi solza kane iz očesa.

Zakaj mi solza teče po licu,

se sprašujem.

Zakaj je bledi moj obraz?

Zaprem knjigo,

polno prelepih pesmi

in se zazrem v nebo.

Je osvetleno od sonca,

njegovi žarki tudi mene

grejejo.

Hitim domov,

vzamem list papirja

in začnem pisati.

Napišem pesem,

ki se mi je porodila

iz srca.

Bo tudi drugim všeč?

Ne vem.

Ampak saj ni pomembno.

Glavno je,

da sem ustvarila verze,

ki bodo mogoče mnogim

segli do srca.

In moja solza zopet poteče

na papir,

kjer se svetijo nastali verzi.

zaspanka