Svoboda vse bolj je podobna prividu,

mnogih narodov ni več na zemljevidu,

hrepenijo samo še najbolj pogumni,

v prihodnost verjamejo le še neumni.

Sonce še vedno mogočno žari,

a brez srca ne vidimo luči,

prepir dobroto iz sveta je pregnal,

se je svobodni tiranu brez odpora predal.

Odkar smo moralo za ugodje prodali,

smo sužnji požrešnih korporacij postali,

rojak je ujet pod težo pohlepa,

vrag pa iz senc srce nam zaklepa.

Morda pa nekoč se vse spremeni,

saj tiran najbolj se svobode boji,

ko pohlep se v čisti duši utopi,

takrat se ljudstvo na novo rodi.

Borut Kaučič