Kdaj sva nazadnje reševala svoji duši,

osvajala ozemlja najinih teles?

Kdaj je roka nazadnje plaho popravila pramen las,

občutila vročico pod vso debelejšo kožo?

Kdaj sva v očeh nazadnje uzrle zastrto ljubezen?

Stojiva drug pred drugim

in kot v zrcalu prepoznava v drugem sebe,

svoje grehe in pregrehe, neizrečene besede,

ki med naju počasi postavljajo zid,

ki uduši najin jok in prepozne prošnje.

A če se nehava vedno znova spraševati,

lahko greva zopet skupaj,

kot človek s človekom,

do aleje cvetočih češnjevih dreves

in se v omami pomladi zopet zaljubiva.

berni