V svetu, kjer sile vladajo našim dnevom,
kjer vlada logika z železnim pogledom,
hrepenenje vznemirja v naših srcih,
šepet, ki kliče po veličastnih delih.

Naša življenja res poganja videno,
po vsakdanjih nalogah, po ciljih, ki jih nabiramo,
toda globlja hrepenenja, očem skrita,
v naših dušah pred hrepenenjem so zakrita.

Sile, s katerimi se soočamo, potiskajo in vlečejo,
kot plimovanje, ki se dviga in znova uničuje,
vendar v naših dušah, na skrivnem,
neukročene želje, kot zgodbe, ki jih je treba zadušiti.

Oh, kako hrepenimo po neukročenem svetu,
kjer divje sanje plešejo, za vedno neimenovane,
naše srce, naš kompas, vodi nas
do bistva življenja,do naše barvite duše.

V sencah, globoko, kjer ležijo strasti,
z vsakim utripom srca, nežno vzdihujejo duše,
za ljubezen in smeh, za neznano pustolovščino,
za najden namen in nove sanje.

In tako si prizadevamo, sredi življenjskih šarad,
skozi zidove ovir, skozi parade ljubezni,
kajti samo v naših srcih najdemo luč,
ki nas vodi skozi najtemnejše noči.

Torej lovimo te skrite sanje,
sprejmimo čarobnost, raztrgajte šive življenj,
omejenih z znanimi silami,
vse, da najdemo lastne zaklade!

Kajti naša življenja poganjajo sile, ki jih vidimo,
toda globlja hrepenenja osvobodijo naše duhove.
V tej baladi lahko prisluhnemo šepetu našega srca,
kajti le srce ve kam nas vodi naša pot.

Tomaž Jevšenak