Oblikovalec v meni se upira misli, da je vse zastonj.
Vsak, ki z mano dela hoče vse po nizki ceni
a plačal, seveda, bi nikoli.

Kritike vsak delil bi kadarkoli,
delijo jih, kot da je moje delo vredno nič,
in kot, da naročnik je strokovnjak za vse.

Delam pozno v noč zato,
da vaš je svet brez praznih listov,
da veste, kako sestaviti se nekaj mora,
da pravljice za vse otroke so zapisane v knjigah.
Da svet ni kot brezbarvna nočna mora.

Na žalost danes vsak je oblikovalec,
vsak takoj ima vse izkušnje moje,
do tistega trenutka, ko nek izdelek med ljudi odroma.
Izkušnje moje na razpisih vredne so kot sneg v peči
a žal jim je potem, ko je izdelek tak v roki.

Z leti vsa ljubezen (moja) do oblikovanja je ostala,
a čas se je spremenil, tehnologija vsem je danes dovolila,
da brez izkušenj v moj se svet podajo.
Odrinjen sem na rob prepada,
sivim in starost me napada.

Zdaj sem v času takem, ko za vas
lahko le knjige pišem,
o svetu, ki sem ga ustvaril
na neki točki moj'ga raja.

Zavedam se, da sem kot mah na kamnu
in se počutim kakor pes, ki kar brez veze
v meglo laja.

Tomaž Jevšenak