Rabim ga, brez njega ne znam več živeti. Potrebujem ga za svoje delovanje, za svoj obstoj. In v kolikor pride nekdo in mi ga vzame, bo s tem umrl del mene, kot je že mnogokrat. Nočem, ne želim in ne dopustim, saj vem, kaj mi pomeni in da je postal del mene, vpet v vsak delček mojega obstoja. Rabim ga kot rabim zrak, kot rabim vodo, saj je postal in ostaja del mene.

Najlepša so jutra, ko se zbudim in vem, da je tu, saj me obdaja občutek celovitosti in notranjega miru. Čutim ga v srcu in po celem telesu, s hvaležnostjo ga pozdravljam in sprejemam. So dnevi, ko je ob meni, me nežno obdaja, včasih v tišini in samoti, včasih v družbi popolnoma neznanih ljudi. Včasih odide, a vem da se bo vrnil, da bo zopet prišel, saj vem, da ni daleč šel.

Bolj kot sama svoboda mi občutek svobode pomeni, saj mi omogoča dihati s polnimi pljuči, kreirati lastne misli in hoditi svojo pot, čeprav je to del skupne poti, saj se je na marsikaterem razpotju treba dogovoriti kako naprej in ne zgolj trmoglavo po svoje iti.

Občutek svobode pomeni, da lahko živim brez občutka okov, da mi partner zaupa, ne glede na to kdo od naju bo prej prišel domov. Za razliko od same svobode mi občutek svobode pomeni, da nekdo mi zaupa, mi zvesto ob strani stoji, da me spoštuje in da lahko za vse to enako tudi od mene pričakuje.

Občutek svobode mi pomeni dosti več od same svobode. Bi rad to občutil? Prav! Pa pojdiva, krmit labode!

INA TAR