Usihajoči čas / haibun
Moje telo je kot starodavna reka, uklenjena v strugo zamaknjenega pogleda na tisto oddaljeno obalo. Čutim gibanje, ki me vztrajno žene naprej proti izlivu ali nazaj k izviru, ne morem vedeti kam. In življenje, ki ga ne morem več živeti, se cedi iz mene kot iz usihajoče reke. Oči poniknejo v ponor.
≈≈
ponikalnica
na časovnici bregov
izvir življenja
Poslano:
03. 02. 2024 ob 17:55
Spremenjeno:
03. 02. 2024 ob 17:56
Vozilo telesa je dragoceno "prevozno sredstvo," ko človek ugotovi njegov namen in koga in kaj prevaža,
čas pridobi ključno vlogo.
Čestitke.
Svit, hvala, čas je tako neulovljiv, pa vendar nas obvladuje, se mi zdi. Lp, nemesis
Ne moremo vplivati na tokove, ki nas oblivajo in spodnašajo v željah prebroditi življenje v iskanju, zato pa se lahko trudimo ohraniti ravnotežje. Čestitke!
Milan Ž.
Milan, hvala, a veš, tisto, ko razširiš roke, da si ravnotežje loviš:-) tako se zdajle počutim.
Lp, nemesis
Komentiranje je zaprto!
