
Ljubezni ni dala, a niti ni znala,
ljubiti ne sebe, ne tebe, ne.
Niti ni mogla, kdo bi ji zameril,
kdor dal bi ji sposobnost, lahko bi rešil svet.
Si ne morem predstavljati živeti tako ujet,
v lastni domišljiji.
Da je le žalost in v njej si ujet,
razum te ubija, od zdravil si zadet,
Končal bi ves svet le za puhlico ljubezni,
le da bi jo začutil namesto te bolezni.
Podaril bi zadnji kruh, poljubil svetu noge,
izgubil bi (v)se, le da bi izgubil depresijo.
Vse bi naredil, da je ne bi spoznal - žalosti
A svet ima dve plati, srečo in nesrečo...
Vse lepo ti želi
MILENA
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Roko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!