Kmet hodi po gozdu

in žalosten gleda

posledice suše,

ujme in žleda.

Drevesa obolevajo

in se sušijo,

po ozkih grapah,

podrta ležijo.

Jesenska povodenj

zrahljala je svet,

novi podori

po strmih bregeh ...

Potrt opazuje

kako se spreminja,

red dolgoletni

v naravi izginja.

Površno in grobo

se škodo rešuje,

gospodarjev nam pravih

povsod primanjkuje.

Neukrotljiva in močna

nas nadvalduje,

za vse napake

slej ko prej se maščuje.

Živel je z naravo,

z njo vedno sobival,

v njej gospodaril,

nje' sadove užival.

Zdaj pretrgana vez je

med človekom in njo,

ljudje brez izkušenj

pametujejo z njo.

Današnji sodobniki

slabó jo poznajo

je več ne razumejo,

napačno ravnajo.

tolminka