Mečem solze v vesolje,
da vsaka dobi svoja krila.
Težo bremena odvržem, da se razbije
na tisočere dele.
Obžalovanje pretvorim v ljubezen,
kesanje v priložnost
in žalost v upanje.
Zdaj sem prečiščena.
Pripravljena na lepše dni.
Zdaj res razumem ljubezen.
Ničesar nimam več, le njo.
Zmeraj bo zadnja in edina.
Ko ničesar več ne bo, bo prišla ona.
Čista, sama, nedotakljiva.
Večna.
Komentiranje je zaprto!