Nevidna krila sem razprla,
globoko vdihnila,
oči priprla.
Osvobojena vseh spon
v nebo sem poletela,
v mrežo sreče se ujela.
Občutek blaženosti
prešinil je moje telo,
oblak pomahal mi je v slovo.
Trenutek božanski
se je razletel,
takoj ko v realnost je zadel.
Lepa misel, sreča, elan, ... Ne zameri, a malo sem jo oklestila. Pa ne zato, ker ni v redu, veš, meni je kot sprostitev, kot rebus. Majda
Nevidna krila sem razprla,
globoko vdihnila, oči priprla.
Odrešena vezi sem poletela,
v tvojo mrežo sreče se ujela.
Podrhtavalo mi je telo,
ko si v mislih mahal mi v slovo.
Božanskost se je razletela,
ko me realnost je zadela.
Hvala. Tudi tvoja verzija je super.
lp
Darja
Komentiranje je zaprto!