
. Vidiš piko?
Te zanima, kaj skriva se za njo,
mika, da odkril bi jo?.
Ni konec, planet je v daljavi,
v soncu se blešči,
na jasnem nebu zvezdnate noči,
kot moja misel.
Vabi me, pridi, me objemi!
Noč ima svojo moč,
sanjam pride na pomoč,
popotniki smo od zvezd do zvezd.
Zazri v to papirnato se nebo,
videl boš pravljico.
Na nebu pik sto in sto,
da odkrije tvoje jih oko.
V šoli so me očili: pika je na koncu povedi. Na enkrat zagledam, da je pika na začetku kot planet v vesolju. Vejica je luna. Kakšno olajšanje. Potovanje je neskončno. Utavi se za hip, če ne vidim pike. Sonce je premočno, malo počakam, da se stemni. Misli zorijo podnev in, rojevajo se v noč. Ko stopim na piko, že vem, kaj bom zapisal. Ustvaril sem svoj planet, tudi zate, če ga boš obiskal. Ko berem, sem radoveden, kaj je na tvojem; za tvojo piko.
Pesem za dober premislek, kaj vse je pika, vejica ... lahko je nekaj ogromnega, ali nekaj čisto majhnega ...
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Marsko-Marjan Škoda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!