UGASLA SREČA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

  

Ko gledam v modro nebo

se zarosi moje oko

ker tebe videti ni

in to me obupno boli

 

Zakaj se skrivaš pred mano

zakaj mi zadajaš rano

mar nič o ljubezni ne veš

četudi v  obraz mi zreš

 

Ne vidiš sijaja v očeh

ki se bojijo

 da to je greh

ker te obupno želim

in za tabo tako hrepenim

 

Rože bi vse zacvetele

in cvetice bi vse zadehtele

ko v naročju bi tvojem bila

in ljubezen ne bi zašla

 

Isto kot rože bi cvetela

najina srca z radostjo grela

vedno ostala v naročju bi tvojem

ti pa spletel bi gnezdo v srcu mojem

 

Tako bi ljubila se do sodnega dne

tudi tvoje srce to dobro ve

pa vseeno poklanjaš mi temno noč

in odhajaš od mene proč

 

Misliš,

 da lažje ti bo

ko nad tabo bo zgrinjalo se temno nebo

ko srce bo tvoje za mano jokalo

in moje nežne poglede iskalo

 

Prepozno bo

 da naju sreča obišče

naj tvoje srce drugje jo išče

nisi želel mojih rok

ko se iz prsi izvijal je stok

 

Zdaj hodiva vsak po svoji poti

moliva

 da naju nihče ne zmoti

ko v mislih podajava si roke

za takšno žalost nihče ne ve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

226

UGASLA SREČA

 

Ko gledam v modro nebo

se zarosi moje oko

ker tebe videti ni

in to me obupno boli

 

Zakaj se skrivaš pred mano

zakaj mi zadajaš rano

mar nič o ljubezni ne veš

četudi v  obraz mi zreš

 

Ne vidiš sijaja v očeh

ki se bojijo

 da to je greh

ker te obupno želim

in za tabo tako hrepenim

 

Rože bi vse zacvetele

in cvetice bi vse zadehtele

ko v naročju bi tvojem bila

in ljubezen ne bi zašla

 

Isto kot rože bi cvetela

najina srca z radostjo grela

vedno ostala v naročju bi tvojem

ti pa spletel bi gnezdo v srcu mojem

 

Tako bi ljubila se do sodnega dne

tudi tvoje srce to dobro ve

pa vseeno poklanjaš mi temno noč

in odhajaš od mene proč

 

Misliš,

 da lažje ti bo

ko nad tabo bo zgrinjalo se temno nebo

ko srce bo tvoje za mano jokalo

in moje nežne poglede iskalo

 

Prepozno bo

 da naju sreča obišče

naj tvoje srce drugje jo išče

nisi želel mojih rok

ko se iz prsi izvijal je stok

 

Zdaj hodiva vsak po svoji poti

moliva

 da naju nihče ne zmoti

ko v mislih podajava si roke

za takšno žalost nihče ne ve

Milena

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
30. 01. 2024 ob 17:41

Milena, kaj ko bi začela pisati na malo naprednejši način, za začetek tako, da bi se poskusila izogibati klišejskim izrazom ... (saj veš, katere besedne zveze  so to?) Tvoje pesmi so jih prepolne, v dobri poeziji pa so klišejski izrazi kot odmrli poganjki na mladem drevescu ... Torej nepotrebni ali celo škodljivi.

Za začetek poglej v našo davno delavnico:

https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/43306/pesmi_iz_klisejev


LP, Lidija



Zastavica

Milena

Poslano:
31. 01. 2024 ob 16:52

Lidija, hvala za tvoj nasvet. Moje pesmi so že pred časom napisane in res je, morala bi jih popraviti. Mogoče mi bo uspelo, ko bom začela na novo pisati.

Lp, MILENA

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Milena
Napisal/a: Milena

Pesmi

  • 28. 01. 2024 ob 09:16
  • Prebrano 120 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 21.76
  • Število ocen: 3

Zastavica