Niso več sirene krive
za trpljenje in gorje,
so rakete ogrozile
ladje, morje in može.
Prihajajo grožnje,
svet tone v prepir,
neuslišane prošnje
za življenje in mir.
Sovraštvo je močno,
gnus nas prežema,
vse je še možno,
strah nas objema.
Le kam smo zapluli,
le kam gre naš svet?
Ne da se odpluti
na drugi planet.
Smo včeraj molili
za mirno morje,
smo danes prosili
le pameti še.
So barke na poti
okoli sveta,
da kaj jih ne zmoti-
kurz: Rt dobrega upanja.
Če drug je cilj za dolarje prodan,
zamenjati smeri ne sme kapitan,
posadka z ladjo ne more stran,
odplujejo čez Vrata objokovanj.*
Ladje spremljajo vojaki,
ostrostrelci pazijo na nje,
težek kruh imajo pomorščaki,
v negotovosti žive.
*Bab -el -Mandeb
Pesem sem napisala, ko se je član družine nahajal sredi raket, ki so bombarirale ladje, ki so plule mimo. Bilo me je strah zanj, molila sem za zdravo pamet. spomnila sem se na davne bajke, ko so pomorci pripovedovali o tem, da so včasih verovali v to, da Sirene zmamijo pomorščake v globine voda in jih tam pogubijo. Sedaj pa vemo, da Siren(morskih deklic ) ni, menda jih nikoli ni bilo:) , a pomorščaki so izpostavljeni hujšim grožnjam na morju, hujšim od narave same(viharji, tajfuni..), Izpostavljeni so maščevanju ljudi, ki ne razmišlajo o posamezniku, zanje so vsi krivi za vojno, v tem primeru v Izraelu.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Selena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!