
Vse je v meni kar potrebujem,
ne iščem, ne raziskujem.
Samo živim in sprejemam,
kar dobim in dojemam.
Ni vedno vse lepo
in ni vedno vse hudo.
Le čas se razprostira,
se rojeva in umira.
V trenutku sta dve usodi stkani,
v ljubeče objeme predani.
Kdo ju je na isto pot poslal,
kdo jima je trenutek izbral,
da sta se našli, poljubili
da sta v isto smer krenili
z roko v roki se ljubili.
Ob teh stihih se spomnim nedavnega članka z naslovom, ali imamo svobodno voljo. Kdo ve?
Res ne ve nihče .... kaj je pravzaprav usoda.
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!