Človek se je rodil, da živi
in na časovni osi pečat pusti.
Z leti se spreminja in kali.
Ko leta na obrazu pustijo mu sledi,
postane pametnejši, modrejši
in guba vsaka nosi težo preživelih dni.
Življenje ga neprestano preizkuša
in mu izzive težke na koraku vsakem pušča.
Večina ljudi se znajde
in sploh ne opazi,
da njihovo življenje ni to,
kar naj bi bilo.
Zato veliko krat močno zamižijo,
da ravnotežje v življenju obdržijo.
To do neke mere je lahko,
a na koncu razum čisto odpove
in borba z mlini na veter se prične.
Bolj kot se zdi,
da je življenje spet urejeno,
več trnja po poti je nadrobljeno.
Človek vstopi v začaran krog,
iz katerega le stežka pot si izbori.
Če mu uspe, je zmagal
in življenje po svoje odživi.
Če iz začaranega kroga ne ubeži,
je suženj dokler ne zatisne oči.
veliko vprašanje je ali se smrt pokaka na vse to. kar mislimo. edino kar doseže umiranje otrok je to, da nek angel hoče novega boga in nek polihistor še več materije za blebetanje. boli jih. in to drastično.
lp
Življenje je borba, vse ostalo je smrt!
Lp, Drago
Ja, življenje je res borba,...
Hvala za komentarje.
lp
Darja
Komentiranje je zaprto!