Oblaki dežnega upanja.
Komaj slišni
tavajoči koraki
po mehki travi rosnih biserov.
Vse polno jih je!
UMETNIK:
Lahko bi se sklonil
in si žepe napolnil.
A čemu bi jemal sam sebi?
Čemu nepotrebno skrunjenje
Tvojega imena?
Bujenje noči iz spanja.
Skoraj vidni
dajoči oblaki
in obrisi Tvoje poti domov.
Spet si uspel!
Zveni kot zavist!
UMETNIK:
Zdi se, da sanja!
Ne sanja -
iz rosnih kapelj ustvarja Odsev noči
prepotrebnega usmiljenja do Jutra.
Skodelica kave na mizi.
Srk! Pred očmi
poteze Noči:
na travi se še vedno blešči.
Vse polno jih je!
UMETNIK:
zdi se kot,
da brezvoljno v brezdelje strmiš,
kot da nekaj želiš!
Skrivnostno molčiš! Bog ve -
morda bogastvo svojih rosic deliš!
Pomlad do zime hitro mine.
Leto, jesen. STOP! Naprej ne smem!
Bilo jih je veliko,
a vendar ne dovolj!
UMETNIK:
Deseta je bila tvoja zadnja,
mogoče tebi najdražja.
Prepolna je paleta v ozadju
semen in rojevanja.
A ne le samotnih rosic,
tudi visokega rosenja!
Poslano:
20. 01. 2024 ob 19:04
Spremenjeno:
20. 01. 2024 ob 19:08
Slika: Sanjam v modrem, Izak (1958 - 2002), slikar. Rosenje za njega.
Skrivnostna slika, skrivnostna pesem!
Nada, hvala za pogled. Še malo razlage o pesmi in sliki: pesem Rosenje sem posvetil pok. prijatelju Izidorju Horvatu Izaku, slikarju samouku, avtorju zgornje slike. On je bil leta 1993 ustanovitelj druge najstarejše likovne kolonije na slovenskem (najstarejša je Izlake-Trbolje), danes nosi njegovo ime - Likovna kolonije Izak Lipovci in še vedno deluje. Deseta kolonija v letu 2002 je bila njegova zadnja, mogoče njemu najdražja.
Caki,
moram reči, da mi je pesem veliko bolj všeč kot pa slika. Čestitke, samo tako naprej!
Lep pozdrav, Dejan
Dejan, hvala za branje in čestitke. Sinje modra je bila njegova.
Lep pozdrav, Caki
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: F2#Caki
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!