STARKA
Zli jeziki so mi narisali popačeno sliko o tebi. Da si slab človek. Ker si drugačna, revna, stara in bolna.
V svoji kamri si jedla samo belo kavo in polento.
Sramujem se, ker sem jim za trenutek verjela.
Čutila sem tvoje dobro srce, včasih žalost v očeh.
Stara mama te je pogostokrat povabila na južino. To me je osrečevalo.
Pela sem ti otroške pesmice, da ti je brezzobi nasmeh lepšal naguban obraz. Rada sem te imela.
Danes vem, bila si bogat človek.
Tiho šepeče
oguljen molitvenik:
"blagor ubogim"
všeč mi je vse kar obuja človeka. snema z njega navlako.
preprosta in lepa pesem.
lp, m
lepo, komajda izrečeno se dotakne
lp
pi
Majda, ganljvo si priklicala spomine iza zastora stare Dobre kamre, polente in bele kave.
Caki, moj spremljevalec, lepe besede mi namenjaš. Hvala.
Res lep je ta čudežni svet poezije, kjer skozi vsebino tankočutno izstopi tudi spretnost z besedami in njihovimi pomeni;)))
Lepo te je brati, Majda.
LpB
Čestitke k ubesedeni podobi starke in k sočutju,
lp, Ana
Hvala, Ana, Koni, srce se mi smeje! Majda.
Hvala! Tako mi paše pohvala! Vse lepo ti želim! Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Majda Žvokelj
- 18. 01. 2024 ob 15:41
- Prebrano 301 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 193.47
- Število ocen: 13