Opere se v vrču vode
in razlije po stenah
v oblike in vzorce.
Gosti in redči sence,
zmeša včeraj in jutri.
Iz stekla dela ogledala,
da lahko v zrak obeša odseve,
ki se jim vedno znova čudiš.

Pustiš,
da se nabira v lasnih mešičkih,
očisti sinapse,
z lahkoto
pronica v meso, v kosti.
Odžeja te,
da nabreknejo presušena,
gensko nespremenjena semena
prednikov.
Kakofonija glasov se spreminja
v rožo življenja,
po kateri počasi drsiš po prividih,
po drugi strani resničnosti.

nada pecavar