Za vedno pred njimi zaprla bom vrata
da pridejo k meni
nikdar dovolila
da čakale bodo in upale vse dni
da bom mogoče le popustila
Predolgo so motale se v moji glavi
predolgo požirale vso srečo mojo
zdaj bodo čakale v vetru in mrazu
objokavale vsako misel svojo
Že zdavnaj so se zgubile na cesti
že zdavnaj sem pozabila jih
nikoli več nisem verjela vanje
bile so v meni kot zadnji dih
Lagale so mi in niso pustile
da bi s tabo srečno živela
zato sem za vedno izgnala jih
da ne bi nikdar več trpela
Motale so se po moji glavi
vsak prazni kotiček so iskale
da bi se skrile in šepetale
da sreče moje roke ne bi spoznale
Zakaj so želele me raniti
zakaj niso pustile
da bi srečna bila
mogoče iskale so nekaj v meni
a moja misel je zdavnaj odšla
Odšla je daleč med modre oblake
med zvezde in sonca žar
najlepšo mi pot je pustila
nastavila v roke najlepši mi dar
To so tvoje misli in želje
to je tvoje predrago srce
ki me z vsakim dnem k zvezdam popelje
ki mi šepeče
da ljubi me
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!