Za vedno pred njimi zaprla bom vrata

da pridejo k meni

 nikdar dovolila

da čakale bodo in upale vse dni

da bom mogoče le popustila

Predolgo so motale se v moji glavi

predolgo požirale vso srečo mojo

zdaj bodo čakale v vetru in mrazu

objokavale vsako misel svojo

Že zdavnaj so se zgubile na cesti

že zdavnaj sem pozabila jih

nikoli več nisem verjela vanje

bile so v meni kot zadnji dih

Lagale so mi in niso pustile

da bi s tabo srečno živela

zato sem za vedno izgnala jih

da ne bi nikdar več trpela

Motale so se po moji glavi

vsak prazni kotiček so iskale

da bi se skrile in šepetale

da sreče moje roke ne bi spoznale

Zakaj so želele me raniti

zakaj niso pustile

 da bi srečna bila

mogoče iskale so nekaj v meni

a moja misel je zdavnaj odšla

Odšla je daleč med modre oblake

med zvezde in sonca žar

najlepšo mi pot je pustila

nastavila v roke najlepši mi dar

To so tvoje misli in želje

to je tvoje predrago srce

ki me z vsakim dnem k zvezdam popelje

ki  mi šepeče

 da ljubi me

Milena