Tisti majski večer

sredi bujne pomladi,

prišel je nenadno,

kot zgodi se v naravi.

Vas je počivala,

topel veter je vel,

je sova skovikala

in muren je pel.

Naenkrat bučanje,

takrat nam neznano

in močno tresénje:

Bežimo na plano!

Je hreščalo in pokalo,

so se hiše majale,

z domačih bregov

valile se skale.

Vso noč smo bedeli

in zrli v domove,

od strahu ohromljeni,

komaj čakali zore...

Razpoke na hišah

in v srcih ljudi,

so marsikaj spremenile,

ne le videz vasi.

Mnogo let je minilo

od usodne noči,

ko smo ga doživeli -

je še vse pred očmi.

Njegov zvok prepoznamo,

če le blag se pojavi,

v podzavesti ostane,

se nikdar ne pozabi!

tolminka