Stojim pred pokrito stojnico

in se sprašujem,

kdaj odpelje avtobus.

K meni pristopi zavaljen smetar

s preklo v roki.

Vprašam ga, kdaj odpelje avtobus.

Zaslišim šum pobesnele reke

v daljavi. 

Vprašam jo, kdaj odpelje avtobus.

Nedaleč stran zagledam 3 žalostne

gosi.

Vprašam jih, kdaj odpelje avtobus.

Stojim pod pokrito stojnico

in rišem grafite.

Zaslišim dva tekača,

na nogah imata težke uteži.

Tudi njiju vprašam,

kdaj odpelje avtobus.

Tri goske so požrle vso vodo,

smetar je panično žugal tekačema,

jaz pa sem stal pred tistimi vrati

in se spraševal,

kdaj odpelje avtobus.

Vrata so se odprla

in jasno mi je bilo.

da čakam na vlak,

ki ga ne bo. 

Na Svoji Poti