Hvala Miko

odpiranje oči je sicer sizifovo delo, v tem noro norem času, a ne nepomembno! 

Lp, Marija

pozdrav, Marija. v tej zgodbici je nek princip, kako so stvari potekale in še vedno potekajo. malo sem opustil zlato pravilo, da je modro molčati.

lp

Tvoja pesem vzbuja toliko nasprotujočih občutkov in vsi so boleči v tišini ali v besedi...

Lp. Olga

vzemi to samo kot pravljico. smo pa večkrat dokazali, da do občega dobrega nimamo primernega odnosa. privatno šolstvo, recimo, potihem predpostavlja, da se je prav ono dokopalo do vsega znanja sveta in da človeštvu ali delavcu, ki je medtem garal, ne dolguje ničesar.

cel kup je stvari, ki nas vlečejo v prepad. kolikšen revež je tisti, ki si  kupuje na stotine rolsrojsov in ne investira v znanje in zdravstvo ...

in znanje, ki na koncu služi vojni.

zakaj vojna poganja ekonomijo, strah, potrebo po nadzoru, itn.

ali ni očitno, da smo zgrešili cilj. in seveda, kako prenehati. zdaj, ko grmi in nihče ničesar ne sliši.

boleče. ampak drugače ne gre. iz človeka je oboje. človek in spak.

in duša? ne najdemo je. tako obupno smo jo iskali z znanstveno metodo, da smo celo tehtali umirajočega, da bi videli ali je po smrti kaj lažji. (menda je dejansko bil nekoliko lažji).

no, umetnost to dela drugače. čeprav je tudi ta beseda zlorabljena. ko zgrešiš v misli, zgrešiš tudi v rabi stvari, so rekli stari.

lp