Si sključen hodil pred menoj
korakov tvojih nisem prepoznala
sem videla na licu solze
ki ti jih roka neka je zadala.
Želel si sam prehoditi vso pot
da ob tebi ne bi jaz jokala
si šel od mene daleč proč
in na svetu sama sem ostala
Samo od daleč sva se gledala
in usodo najino preklela
ki razprla je najine roke
in nikdar se nisva več objela
Vse to z lahkoto bi prestala
a da srce tvoje joče
to me najbolj boli in peče
tega mi duša sprejeti noče
Zakaj ne gledaš me v oči
bi videl kaplje na obrazu mojem
bi videl
da me boli srce
ko vidim žalost na licu tvojem
Pa usoda je tako hotela
da je zdrobila najina srca
nikoli ne bova več vesela
vedno bova jokala
Mogoče pa prišel bo kdo
in sestavil črepinje vse
da pozabil boš za vedno
kako lomili so srce
Povsod kjer noga tvoja hodi
povsod sem dragi jaz s teboj
vedno te držim za roko
te poljubljam
ker si moj
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!