Mi smo srečni poraženci našega časa,
opazujemo sedanjost skozi očala preteklosti,
sanjamo lepšo prihodnost
in živimo nove dimenzije danega trenutka.

Mi smo redkobesedni v družbi,
obožujemo monologe,
pomen dvojine počasi izginja,
kot izumira pristen nasmeh.

Mi smo žalostni zmagovalci globalnega segrevanja,
nemo gledamo naprej,
vse bolj nas vleče nazaj
v čas, v katerem sploh nismo živeli.

Mi smo izgubljeni na domačem terenu,
obožujemo gostovanja,
ker se od nas doma, pričakuje preveč,
zato postajamo vagabundi,
gledamo kako nam čas polzi skozi prste,
mi živimo protislovja
in mi postajamo definirani.

Melanholični Kameleon