Vidim pikice, kako objemajo snežne metulje.
Z njimi se dotikam zvezd in nebes, doživljam nepozaben ples.
Vidim tebe, kako objemaš mene.
S tabo se dotikam globine in doživljam nepozaben ples bolečine.
Ne vem kaj je bolje.
Zreti v sonce ali tja v tvoje konce?
-Slepoti se v obeh primerih ne morem izogniti.
Slepota in zaslepljenost - objektivnost in subjektivnost v neizbežno usodno posledično enakost. Čestitke!
Milan Ž.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: anjavihtelic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!