Miko, s to prečudovito pesmijo si mi obudil spomin na izjemno dobrega človeka s pozitivnimi lastnostmi in odnosom do sočloveka; "vse je vedel o solzah" in z vsemi jih je znal deliti; ob njegovem grobu se mu še vedno poklonim z nostalgičnimi mislimi na čas, ki je zanj in za vse, ki smo ga poznali, prehitro minil ... ni bil artist, bil je klesar in ni samo poskusil napisati pesmi, napisal jo je in pod svojim imenom vklesal na spomenik k rezerviranemu grobu; )))

Hvala ti za pesem, ki se me je dotaknila.

Lp, Breda

Začetek pesmi mi prikliče v zavest legendo o "Jezusovem grobu" v Indiji. 9 let po svojem vstajenju se Jezus inkarnira v Grčiji kot Apolonij Tianski. Apostol Janez v zadnjem poglavju svojega evangelija ( 21. 21-23) pravi takole: Ko ga je Peter zagledal, je rekel Jezusu: "Gospod, kaj bo pa s tem?" Jezus mu je odvrnil: "Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj ti to mar? Ti hodi za menoj!" Zavoljo tega se je med brati razširila govorica, da ta učenec ne bo umrl. Toda Jezus mu ni rekel, da ne bo umrl, temveč: "Če hočem da ostane, dokler ne pridem, kaj  ti to mar."

In res, Janez je doživel visoko starost in je Jezusa kot Apolonija še srečal. V tej inkarnaciji je Jezus potoval od Španije po Sredozemlju, preko bližnjega vzhoda vse do Indije, kjer je v visoki starosti tudi umrl. Tam je njegovo obeležje, od tod tudi govorice...No, "na koncu je stal tam na svojem grobu..."
Pozdrav.

hvala. lepo. naj nekoliko pojasnim.

iz vsega znanja tega sveta o solzah ne bo pricmizdrila nobena. kdor ne pozna trpljenja, ne ve od kod in zakaj so solze. lahko je umetnik, lahko govori mnogo, malo, lepo, dlje od domislice ne gre in vse skupaj se hitro pozabi.

ne pravim, da držim v rokah ključ za to, kaj bi naj bilo avtentično, kaj bi naj bila poezija, le nekoliko se mi svita, kaj to ni.

zakaj grob. ker nekateri mislijo, da se ne govori zato, da bi se kaj povedalo, temveč zato, da bi se govorilo.

pisalo poezijo. tudi prav. potreben je grob, da se utihne in morda dopusti komu do besede.

to sem imel v mislih, koni, z vsem. spoštovanjem do tvojega prijatelja.

le nekoliko vztrajam, da se ne bi tako nespretno iz duha delalo meso. kako naj vem ali sem sam ta pravi. ne vem.

kot tudi ne vem, kje vse se je pojal krist (upam le, da ni zamerljiv), po vstajenju. če je od mrtvih vstal, ali ne živi v nas?

ali ne vedo tega tudi tisti, ki ga kot nebulozo, na vse kriplje poskušajo prepovedati.

sicer pa, kdor se ga drži, tudi njemu sodi ravno njegov nauk, v teh veselih, tako poznih dneh.

hvala obema,

lp

miko, ta artist  se bralca še posebej dotakne s prvima in zadnjima verzoma: 

na koncu je stal tam

na svojem grobu ...

na grobu se je izpisovalo njegovo ime

v ponvi je cvrčala postrv

Hvala za ta spomin!

Lp, Caki