literatura se rojeva na poljih smrti
popeljali so nas v leto nič
piščanci treskajo po minskih poljih
kostnice transcendenca majoneza
smrt je dokončno obrt
drobna lučka ghandidži
pack the bigest gun
vrzite se na mesarski nož
in kaj stori pol pot
on pobegne v džunglo
dr čombe nornabombe
dr tamtkonabutu paseseku
nič hudega sluteča krava
na občinski zemlji
preučimo zakone zamaščenih jeter
mačete…
človeštvo se rojeva z glavo skozi zid
gorila udriha z opico po tleh
democid zoocid agent orange
tema se lušči v javno mnenje
drobna luč
uspavanka za mroža
my lai
my lai
good bye
Stolpnica naših početij je neverjetna, od prečudovitih umetniških del, glasbe, do skrajno popačenih dejanj ko se človek vpraša "a gre za iste ljudi.?"
ja, videti je kot človek, govori kot človek, nekaj tudi misli, verjetno ima otroke, pa ni človek. sprašujem se kaj je. zares masovni morilci, kjer gre za milijone ljudi.
na drugi strani gandhi, drobna lučka, v vsej tej temi.
prvi se rojevajo iz našega spanca, teme in nemoči, drugi iz svetlobe razuma, nepokorščine tiraniji, ki zna nenasilje uporabiti kot orožje.
videti je skoraj nemogoče. in včasih res ne razumem. tudi po tem, ko je bil seznanjen z dejstvi holokavsta je vztrajal pri politiki nenasilja, ki bi, gledano z vsakdanjimi očmi, le olajšala delo nacistom, on pa je v tem videl podaljšanje življenja v smislu človečnosti, ki se tako hitro lahko zapravi.
običajni ljudje ne vemo kaj storiti. dopuščamo krivico, ko nam koristi. kot so tutsiji sprejeli privilegije nad hutuji, ki so jih belgijci podeljevali in so se kasneje hutuji krvavo maščevali.
še vedno se mi zdi, da je takšno iztrebljanje potrebno zaustaviti, če ga že nismo mogli preprečiti.
kljub temu se v vsem kaže nekakšna karma in rane, ki se nikakor ne zacelijo.
lp, Svit,
m.
V misel mi vstopi Nelson Mandela, temu človeku se je v dolgem zaporu utrnilo nekaj kar obeta, saj je izpuščen rotil svoje temnopolte brate in sestre naj se ne maščujejo belim tiranom. Kaže, da nas na površju ohranja vedno le nekaj posameznikov...Jaz se dosledno držim nenasilnih akcij in to najprej v svojem umu in čustvih, saj tem lastnostim komandiram izključno jaz, torej imam ključ, moč in vpliv....In ne zdi se mi da je to "malo..."
ja. še vedno je najmočnejše orožje nenasilja parlamentarna demokracija. le da v boju za oblast, zmeraj znova svojo nadvlado kaže tiranija kapitala in njena zvijačnost. dokler je denar cilj, bo vedno vojna poganjala ekonomijo. enoumje enopartijskih sistemov, pa se bo izkazalo za nihilistično, zoper življenje, ker se raje ukvarja z odpravo kapitala, kot z tem, da bi sočloveka postavilo za cilj.
mogoče niti ni tako zapleteno, mogoče se stvari izključujejo, nafte je še za sto let. ampak gremo do roba, kajne?
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!