Z mojim mnenjem se mogoče ti,
ki te ljubim ,
ne strinjaš.
Mogoče si drugačnega mnenja,
ampak jaz te ne bom obsojala,
niti jokala,
ali pa zaradi tega manj ljubila.
Verjemi mi,
da je marsikdaj težko živeti,
sploh,
če drugi odločajo,
kako naj bi živela.
Verjamem,
da tudi ti misliš tako.
Ni pravično,
da drugi odločajo,
kako naj živim.
Tudi ti nimaš te pravice.
Moje življenje je samo moje.
Zato je tudi prav,
da sama odločam o svojem življenju,
kako naj živim in kaj naj storim,
da ga živim po svoje.
Pa če je tebi všeč ali ne.
Zato sem prepričana,
da je pravično,
da živim kot sama hočem,
da si nabiram rože cveteče,
ali pa,
da trpim.
Ni važno ali je moja pot z zlatom postlana,
vseeno bom morala sama umreti.
Mogoče bo kdo zajokal za menoj,
mogoče bodo tvoje solze boleče,
a vedeti moraš,
da sem te ljubila z vsem srcem,
pa če je bila moja pot zlata,
morda pa ne.
A sprašujem se,
če sem mogoče v srcu tvojem?
Zaspanka
pozdravljena.
neki zdravnik je nadvse ljubil človeštvo, smradu gnojnih ran posameznega, konkretnega človeka pa ni prenesel.
tista ljubezen, ki te ljubi zgolj zato, ker si, je videti resnična.
moje življenje ni moje življenje. ne sanja se mi ne, kaj bi naj bilo moje življenje. v resnici sem imel rad enega človeka in dva psa. ni to dovolj ?
Poslano:
06. 01. 2024 ob 19:24
Spremenjeno:
06. 01. 2024 ob 19:25
Lepo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: zaspanka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!