Dva oblaka
Nebo je modro, z bledim soncem sredi zime;
na njem pa dva oblaka, kodrasta in bela.
Objemata se in polzita blago, vse bolj tesno,
kot ljubimca, ovita v bele, svilnate rjuhe.
Veter lahen ju poganja, da izgubljata obliko.
Beli kodri trepetajo kot ročice, ki žele si stiska,
a veter neizprosno vodi nežno ju vsaksebi ...
Je sreča ali žalost, ko razkrajata se v neba modrino?
Odvisno od opazovalca, isti prizor je lahko povsem drugače razložen, oziroma občuten.
Lep opis.
Res!! V zadnji vrstici je moj osebni pogled. Zamislila sem se in jo spremenila ... saj je treba pogledati čez svojo "ograjo". Hvala, Svit.
Fajn, zdaj je zaključek bolj odprt in univerzalen.
Čestitke.
ne eno ne drugo. rompompom. shit.
Zdi se, da vse verze sestavljata dva oblaka, ki ju ločuje razdalja (vejice). Ko pa se že tesno objameta ovita (med vejici), zapiha drug veter in se razdalje (vejice) spet vrinejo in rastejo z melanholijo ...
Ni nujno, da je življenje vedno viharno, pa vendar so razkroji žalosti ali sreče vedno preoblačijo med nami in se v nas nanašajo ali iz nas raznašajo - kljub modrini našega ozadja. Čestitke!
Milan Ž.
Vesela sem priznanja in tudi Svitu se moram zahvaliti za celovit pogled, zaradi katerega sem spremenila zadnjo vrstico.
Nauk je ta, da je treba ob prvem navdihu počakati ... počakati ... in potem se izlušči pravo občutje.
Nada ... in s teboj sem se iskreno razveselila podčrtanja te pesmi tudi jaz, ki sta me tvoja Dva oblaka nagovorila z zanimivimi pesniškimi podobami in lepo metaforiko, predvsem pa tudi z naukom, ujetem v komentar, iz katerega veje tvoj skrben odnos do pesnjenja.
Iskrene čestitke in lep preostanek popoldneva ti želim,
Breda
Nada, čestitke za oblaka, je sreča, ker je nebo odprto.
Lep pozdrav, Caki
Lijepi oblaci u kojima se krije mnogo toga.
Čestitke na podčrtanki!
Ivan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nada
- 04. 01. 2024 ob 16:31
- Prebrano 267 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 155.5
- Število ocen: 7