Zaledeneli
V kristalnih krilih se vrte snežinke,
nekje ob nuli zastor jim odstrejo,
zaplešejo ledene v mraz ljubimke -
prepredeno vodovje v trdo prejo.
Ko vetra sunek v dan zažvižga solo,
se v piruetah spuščajo plesalke,
prekrijejo zemljó, vso pusto, golo
in s čipko trave stare, žalovalke.
Takrat obstanem, dvignem lice vznak,
zamrzle kaplje se na njem stopijo,
ob meni se ustavi tvoj korak,
obrišeš solze, ki z nebes drsijo.
Saj veš – le preko toplega človeka
in iz srca, lahko nebo zaveka.
Očarana sem - kot vedno! Nadvse pretresljivo lepi sta vedno tudi tisti zadnji dve vrstici!!
Saj veš – le preko toplega človeka
in iz srca, lahko nebo zaveka.
Nada in Svit, najlepša hvala!
lp
pi
... kot številne pred njo se me je dotaknila tudi tokratna in se z izbranimi pesniškimi podobami vtisnila tudi v moje srce;)))
Iskrene čestitke, draga naša pesnica pi!
lp
koni
Poslano:
06. 01. 2024 ob 01:06
Spremenjeno:
06. 01. 2024 ob 01:08
Čudovit angleški sonet, tako lep in krhek kot je krhek in rahel dotik snežink na licu, ki je dvignjeno v zrak.
Objem, Marija
Irena, spretno nas vodijo tvoje snežinke na neko drugo stran, da bi na koncu povedala več in vse:
Saj veš – le preko toplega človeka
in iz srca, lahko nebo zaveka.
Res ganljiv zaključek!
Lp, Caki
Koni
Marija
Caki
najlepša hvala
vse dobro
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 04. 01. 2024 ob 16:18
- Prebrano 228 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 156.57
- Število ocen: 12