Kolikokrat ti bom še zlezel v drobovje?
se sprašujem ko lezem vate
netopirji zopet vas motim med mirno hibernacijo
moja duša težko obvisi čez zimo
v tej temi in nežni vlagi
me radovednost preganja
o veliki kamen
zopet sem te pobožal
vedno stojiš na moji poti
sem že pri meandru
ravno prav ozek in dolg
vedno ti povem da te imam rad
nizek prehod me sili
da se objamem s potokom
preveč moker objem želi
zato se z vso silo odrivam stran
da le ostanem suh od te pretirane ljubezni
zopet sem globoko nikjer
ampak jaz prav dobro vem kje sem
sem v tvojem drobovju
moja ljuba jama
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Maks Jamski
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!