
Pridi k slovesu besede, na dan, ko sonce ne zaide.
Dvigni glavo, poglej v stavo, to nama še ostane.
Ti in jaz sva sedaj brez glasu, čakava da nama to povejo drugi,
Daleč od svobode sva, daleč od poljubov.
In tu še čakava na lepoto, na toplo dlan in tolažbo,
na dom, ki naju razume. Povem ti:
V srcu ga imam, žalost v njem zažgano.
V njem še zmeraj živim kot spomin.
Pridi k slovesu
besede, na dan, ko sonce ne zaide.
Dvigni glavo, poglej v stavo, to nama še ostane.
Ti in jaz sva sedaj brez glasu, čakava da nama to povejo drugi,
stran sva, od
svobode, od poljubov.
In še čakava na lepoto, na toplo dlan in tolažbo,
na dom, ki naju razume. Povem ti:
V srcu ga imam, žalost v njem zažgano.
V njem še zmeraj živim kot spomin.
Predlagam slovnični popravek pesmi, kot jo je zapisala Irena.
Imam pa še predloga popravka za 4. verz:
stran od svobode sva, stran od poljubov.
morda bi bilo celo boljše:
daleč od svobode sva, daleč od poljubov.
In še 5. verz bi dodal "tu":
In tu še čakava na lepoto, na toplo dlan in tolažbo,
Lp!
Milan Ž.
Hvala Milan za popravke
Lepo pozdravljeni, Faeq
Daljave in čakanje. Čas, ki mineva, polni le še hrepenenje. Čestitke!
Milan Ž.
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: faeq
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!