Ljubljana

počasno prebujanje v jesenskem jutru

potem okus črnega čaja in pookus sanj

zunaj me čaka moja Ljubljana

prelepa ko kdaj zrem v njene strehe

z grajskega griča

prelepa ko sva včasih po dolgi noči

ob vračanju domov sama s ptičjim petjem

v njej je zarezana zelena reka s kamnitimi mostovi

in kavarnami na obrežju

s starimi hišami

in drevesi na vsakem koraku

vsaka ulica je živa in polna spominov

ulice na katerih sem se igral kot otrok

poti po katerih sem hodil v šolo

do prijateljev na obisk k prvemu dekletu

v trenutkih ko sem potrt me tolaži

ko v njenem naročju sam sedim

na kakem gostinskem vrtu in pijem

pijem in ona je tiho ob meni

arno