naenkrat pa je vse izginilo
nastala je velika tema
črna noč
stal sem pred vrati jeruzalema
in potrkal
odprl je strašen angel
ni ga moč opisati
ni me strah angelov
po tem sem znan
imaš smotko sem mu rekel
in v moji roki se je znašla
prižgana cigareta
rekel je
zdaj pa se vrni v svojo celico
in zaprl vrata
psi so hrzali kot konji
in davili junce
volkovi so trgali
..smotko pa je dal in zaprl vrata, ker Zunaj je naša celica. Dokler je še Zunaj!
Lp, Caki
jeruzalem bi moral biti vzor sobivanja, pa ne gre, ker so imperiji, vsak v barvi svoje vere, v nenehni vojni. ko bodo vsa časna kraljestva propadla, mogoče ne bo več nikogar, ki bi se vprašal čemu je bilo vse to. ne spoštujemo življenja in se izgubljamo v kolektivnih blodnjah.
lp, Caki,
m.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!