Nezavedno utripaš v ritmu
štiri krat štiri,
polka je zate kot afrodiziak.
Izgubljeno iščeš
valček,
ker te ubijajo liha števila.
Prestrašeno poslušaš Vlatka Stefanovskega,
ki preigrava, tebi nepoznane ritme: Pet - štiri
sedem – osem
devet – osem
Razbijaš z glavo ob zid.
Včeraj si prodal svojo kitaro.
Danes že delaš v trafiki.
Zelo dober prikrit ritem iskrivo bogatih nizov, ki se prelijejo z ritmom nekakšne usodnosti in s prelomi in zadnjim prelomom - (morda!) namesto želje na cilju slišati: "zlomi si nogo!" Čestitke za pesem, ki vsekakor vabi v ponovno branje!
Milan Ž.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Trminator(Primož)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!