KRIK
Roka mame zadnjič te dotakne,
žalost in tesnoba sta udomačeni.
Tam globoko so pod skorjo rane,
mnogo dvomov, blodenj tava v tebi.
Kaos v gibe, v barve ti predelaš,
večkrat sam okusiš težo padca -
vstaneš vedno znova iz pepela ...
krik razleze se v simbole platna.
Ko se jata ptic razveže v črto,
ogenj pa v odsevu le ugaša,
v duši mir objema te spokojno.
Čaka tam v tančinah megle ladja.
Navdih je bil film o Edvardu Munchu.
Najprej veliko hudega, nato krik in nato se vse umiri - za vedno. Pomenljiva slika in prav tako pesem.
... ko se jata ptic razveže v črto ...
To daje tej pesmi dušo. Lepo!
Lp, Caki
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 18. 12. 2023 ob 11:43
- Prebrano 143 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 103.15
- Število ocen: 3