kejko barti pogledam škatlo
glihna je kkr una na zeleni kredenci
samo šporheta ni s keslnom tople vode
ne duha po druvah kere pokajo v ojgnu
ni piskra z divko
in tehlna nad zvito kito las
ko se stegnem po škatlo
vidim da so tvoje roke gratale moje
rja je zgrizwa robe pokrova
in pošpricawa hrbet dlani
po orehah pa še diši
po božičnih keksih
kkr po tbi
na sveto véčer
Prijetno občutje me preveva, ker je nekoliko nostalgije in malček tistega prijetnega, božajočega hrepenenja po domačem, tako lepo zavelo iz tvoje pesmi, Poetesa Irena. Misli spontano polete v tisto toplo, decembrsko izbo, na peč, med vonje po žgancih, ocvirkih, potici ... Koroška odeta v sneg, vsaj nekdaj ... a ne, kako se ti orose oči, ko se jih dotakne tovrsten spomin ...
Naj te pocrklja sončna nedelja,
Sašo
Najlepša hvala, Sašo.
Vsako leto ob istem času še bolj zadiši od tam nekje iz preteklosti.
Lepe praznične dni in lp
pi
Ko postajamo vse bolj podobni svojim prednikom, ki smo jih nekoč opazovali z mladimi očmi ... čestitke k narečni pesmi,
lp, Ana
Najlepša hvala, Ana.
lp
pi
O, ta ljuba nostalgija, kako prijetno je brati narečne pesmi in tvoja me je ponesla
"u našo kuhno, s šporgetəm k' je tud mu kestl s topvo vodo, pa gredenca je bva tud tæm, po piškoth, v kerh je bva strd, je dišav, pa po mam pa po at" ...
Lepi časi so bili.
Objem, Marija
Ps.: Irena, kaj pa je tehl ?
Draga Marija, ja, je nostalgija :) nek davni svet, skromen, a lep.
Objem
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!