Kaj mi pomeni lepi sončni dan,

če me ljudje ne marajo,

Če me ljudje obsojajo.

Kaj mi pomeni lepi sončni dan,

če po mojem licu tečejo slane solze

in tvoje lice tudi krasijo biseri.

To sva midva. Midva, ki se brezpogojno

ljubiva že od otroštva,

Le da takrat nisva vedela,

da je to ljubezen.

Zdaj me zaradi te ljubezni ljudje

obsojajo. Obsojaš me ti in obsojam se

sama. Nihče ni bil slep, da ne bi prepoznal,

kaj se med nama dogaja.

Zato sem se iz svojega rodnega kraja

preselila v neznano, da me ljudje

ne bi poznali. Nisem hotela, da prisluhnejo

mojemu srcu, čeprav je bridko jokalo vse noči.

Si tudi ti jokal? Nikoli ne bom izvedela. Si

hrepenel po meni? O, moj dragi,

 moj ljubljeni brat Marko!

Ko bi lahko zdaj objela tvoje lice in ti

povedala, da mi je žal za vse občutke,

ki sem jih čutila do tebe. Čutila sem namreč

nekaj, kar je prepovedano. Čutila sem vročo

ljubezen do svojega brata.

Si me tudi ti ljubil?

Vsako noč in dan sem se spominjala, kako zelo

zaščitniška sva bila drug do drugega.

Toda ne, nisva tiščala nenehno skupaj.

Jaz sem se v teh letih še igrala s punčkami,

Moj bratec pa je bil pet let starejši od mene

in je imel svoje prijatelje.

Ko sem prišla v puberteto, je bil moj brat ob

meni. Večkrat se je smejal mojih izgredom.

Nekoč sem celo pobegnila od doma in v joku

tekla po ulici in se smilila sama sebi.Breme, ki

sem ga nosila, ker sem ljubila svojega brata je

neusmiljeno stiskalo moje srce.

On se je smejal mojim izpadom, ko sem kričala

nanj, meni pa se je zdelo, da sem sama na svetu.

Takrat sem zagledala njegov pogled. Bil je drugačen.

Spoznala sem, da me tudi on ljubi. Oh, moj Marko!

Pomenil mi je vse v mojem življenju. Povedal mi je,

da me razume, ampak, da moram tudi jaz razumeti njega.

Mojega brata. Pri srcu mi je postalo toplo, čeprav

mi je dopovedoval, da je ljubezen med nama nemogoča.

Pobegnil je od mene, pobegnil je od družine,

nikomur ni razkril, kaj  sva občutila. Tudi jaz nisem.

Odšel je daleč čez morje in nikoli več ga nisem

videla. Bi se lahko še kaj hujšega zgodilo?

 Poslal mi je le kakšno razglednico. To je

bilo vse.

To je bila moja največja prva in večna ljubezen.

Neuresničljiva in boleča. Za vse življenje mi

je pustila rano na mojem srcu. Moje oči žalostno

gledajo v svet, Včasih me kdo vpraša, zakaj sem

žalostna.

Nikomur se nisem zaupala.

Moram pa povedati, da boli, boli, zelo boli še danes.

Zaspanka

zaspanka