Nekaj se skriva v moji sobi

pa tega ne morem prepoznati

kaže mi svoj lažni obraz

in želi ob meni ostati

Oklepa se me z vso močjo

in prsti neki me rotijo

naj je ne zapuščam same

ker misli njene jo bolijo.

Boli jo

 ko mi zadaja rane

globoke rane in boleče

pred mano ponosno hodi

in me v neznano vleče

Spoznala sem neznanko kruto

ker lice njeno je obsijala sveča

in spremlja me na poti moji

ime ji je nesreča

Zvesto spremlja me povsod

čeprav želim si jo odgnati

ne da miru mi ne podnevi ne ponoči

v objemu mojem želi zaspati

Ko gledam trudni njen obraz

mi solza iz očesa kane

želim se žrtvovati zanjo

da se zacelijo vse rane

Ker moje želje ne pozna

me noče zapustiti

pa gledam jo v oči in pravim

za vedno moram jo zgubiti

Z vsakim vetrom

 ki prihaja

in veje čvrste lomi

zgubiti mora se med njimi

in me za vedno zapustiti

Milena