V slikah mojih
stojijo kažipoti.
na njih zapisujem te besede.
Pot ni jasna,
polna je prevar,
otipljiva je le stvar.
Vsak za svojim korakom hodi,
po istih poteh naša duša blodi,
pa smo tako drugačni.
Ker znamenje ni svet,
smer je
v skupni svet
Zato te razumem
ko svojo bolečino
na drevo pribijaš.
V pesmi je res veliko filozofskih misli za razpravo!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marsko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!