Čas naš je res prav zapleten
in vse izgleda, kot da do vseh stvari
nas vodi tak, en krhek, most steklen.

Vesolje nam je dalo svet
v katerem je prav vsak lahko poet,
a mi si delamo težave,
da jih je kakor listov trave.

Takoj, ko stopimo z začrtanih poti
zapletemo se v labirinte
ne vem zakaj a vsi imamo radi
nevarne nam sledi.

In potlej se sprašujemo;
zakaj nam neko višje bitje ne pusti,
da bi se v zlatu valjali vsi?!

Vedno kriv nekdo je drug
za vse težave, ki jih ustvarimo,
preproste pa rešitve zanemarimo.

Najboljše bi bilo za ves planet,
da pride nek vesoljec in nas vse ugrabi
ter strese kor mrčes v košari
na nek v vesolju pust planet.

V vesolju bi naenkrat spet zavladal red
za vrsto let bi se planeti poravnali
tako kot so že prej na milijone let to znali.

Ampak, ja?
Mogoče pa tako prišli smo na ta svet,
da so nas z nekega lepšega izgnali,
ko je kazalo, da ni druge
in bomo tudi tistega kar razdejali.

Tomaž Jevšenak