Porabila sem vse besede, že velikokrat so se ponovile.

A v resnici le v tišini slišiš še veliko več.

V čisti tišini srca je skrito to, kar je nemogoče pretvoriti v besede.

Včasih pride spontano s pišem vetra,

lahko ti zapoje tudi ptica, ki prinaša sporočila njenega neba.

V zraku, v tej gosti materiji kisikovih atomov so zapisi mojih misli.

Lahko prebereš, slišiš, občutiš...saj le zate so takšne kot so. Nikoli ne bodo drugačne.

Plapolajo in plešejo v vsem kar je in zapolnjujejo vse, česar ni.

To prostor JE misel mojega srca.

Barby