Vsiljena
Oprosti
če te ne vprašam če si Za
ko si te spet jemljem
oba sva tiho
najprej sramežljivo
skoraj brezobrazno
v drobljenju gumbov
duhava vijolice
češnje skrivno brstijo
in nešplji rime medijo
v strgano elastičnost
padava in se vračava
v nederju premetank
se dajeva skupaj
spodaj in zgoraj brez
skoraj brez besed
ostajava sozvočna
pristaneva v ekstazi
posiljena oba
oprosti Pesem
tudi Ti me ne vprašaš če sem Za
ko si me spet jemlješ
Včasih jo res posilimo.
Dobro si tole speljal.
Branka, hvala za odziv. Vse Dobro za vse!
Tole je pa odlično. (*_*)
Lp, Marija
Čudovito povedano, a žal, vsi moški niso pesniki.
Prisluhniti ženski, kdaj je ZA, zahteva čuječnost, notranjo samozavest in tudi umik, če dekle ne ve, kako in kaj ... Pesem se zgodi znotraj telesa, ljubezenki odnos v dvoje pa je čudež dveh resnično poglobljenih želja.
Živimo v birokratskih časih in moški spol potrebuje veliko, veliko časa, da bo dojel, da se patriarhat spreminja v - upam - sožitje med spoloma in sprejamanje vseh različnih strasti in želja.
Marija, hvala za komentar, me veseli, te lepo pozdravljam.
Caki
Nada, čudovit in resničen komentar si namenila moji pesmi, ki hrepeni po sozvočju obeh ZA. V odnosu spoštovanja med ženskim in moškim spolom še ni vsepovsod idealno, se je pa ta odnos marsikje začel spreminjati v sozvočje dveh ZA. Žal, črne lise so pa vsepovsod. Naj živi ljubezen v nas vseh!
Lep pozdrav, Caki
zanimiv konec pesmi, mi je všeč!
Lep pozdrav, Dejan
Dejan, hvala za pozorno branje.
Lp, Caki
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: F2#Caki
- 12. 12. 2023 ob 19:21
- Prebrano 286 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 113.7
- Število ocen: 9