Ležala je v temi
sence vešč so obletavale njen obraz spominov
iskala je medičino časa ljudi
a je ostala na razpelu starosti sama
december ropa toplino radost vedrino
kič potrošništva ubija
luči slepijo
v svečki trepeta ljubezen
v njenih gubah so glasovi otrok
na njenih rokah žulji obdarovanj
v njenem srcu toplina
v telesu bolečina razdajanja
plamen ugaša
duša zapušča svet brez besed
hrup veseljačenja je pozabil nanjo
Prave vrednote in prava ljubezen postajajo v tem hitrem, mladem svetu redkost.
Ta pesem pa nam pričara izginjajoči čas ...
Hvala ti Nada.
Za dotik in komentar.
Lep večer
Olga
Lep9. Mwrsikdo se ne.
Hvalaaa za komentar
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!