Kamen je že zdavnaj potonil
Na površini so vidne
Vedno večje gube
Odmev besed
Ni
Izvor
Prav tako ni
Izgubljenih
Obstajajo le presežki
Pometeni
Pod prag
Drugačnih vrst
Revščine
Kljub temu
Vrata brez vrat
Ostajajo odprta
Nastežaj
Zven zvonov
Je jasen
In
Čist
Zlato rumeno sonce
Listje pada
Počasi
Tla so trda
In
Izvir žubori
Nenehno
Kako se izvir spreminja v odmev in vsak v njem ujame drugo sporočilo ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Yoda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!