Danes sem se prebudila z mislimi, ki me niso hotele zapustiti niti za trenutek. Sklenila sem namreč, da bom začela živeti z drugačnim načinom kot do sedaj, to pomeni z novim začetkom. Tako bi mi uspelo, da bi lahko vse krive poti, ki sem jih doživela do sedaj, bile pozabljene za vekomaj in bi se pred menoj odprla nova vrata mojega življenja na vseh področjih. Kako pa je to mogoče doseči, je drugo vprašanje, na katerega mi nihče ne zna odgovoriti, niti pomagati.  Vsa zbegana sem ugotovila, da bom morala vse te moje želje uresničiti čisto sama, brez vsakršne pomoči. Brez vsake ponujene roke, ki bi mi pomagala, da bi izbrala novo pot in enkrat za vselej zaključila s  staro. Je to sploh mogoče?

Le kdo bi mi lahko pomagal?  Nihče drug kot moje misli, moje želje in v glavnem moja odločitev, ki je ne bo mogel nihče spremeniti, pa če bo še tako želel. Mogoče bi mi lahko pomagala ljubezen, ki jo nosim v svojem srcu do osebe, ki sem jo že zdavnaj izgubila. Torej, samo ljubezen. Nisem pa sigurna, da je ravno v tem trenutku čas izbran  za nov začetek. In če je?  Na katerem področju?  Pozaba? Usmiljenje? Bogastvo? Ali nekaj čisto drugega? To ne bom izvedela nikoli, vendar bom upala, da je ravno v tem trenutku čas izbran za nov začetek. Tega res ne morem vedeti, vendar z vsem srcem verjamem, da je vsak trenutek mojega življenja primeren za to mojo odločitev. Mogoče vi mislite drugače. Vem, da je vse to lahko reči. Mar ne?  Kot je lahko reči: ljubim z vsem srcem. Ljubim do konca življenja in to samo tebe. Ampak je res tako? Sigurna sem, da je to lažje reči, kot pa storiti in zato sem prepričana, da za vsako svojo odločitev moram izbrati kakšen pomemben trenutek svojega življenja.Kot npr. praznovanje novega leta, praznovanje rojstnega dneva,  prva zaljubljenost, mogoče poroka ali pa še kaj drugega. Vendar vse se vrača na eno in isto stvar. Na ljubezen. Zaljubljenost mora prenehati, da se lahko ponovno zaljubiš in tako je pri vsakem dogodku. Da lahko začenm na novo, moram najprej vsekakor spustiti staro. Imam prav? Težko je to razumeti, ampak življenje nas bo samo popeljalo do te točke, da bomo lahko razumeli. Življenje ni tako enostavno kot izgleda na prvi pogled. Tudi ljubezen ni tako enostavna, saj nas vodi in spremlja celo pot našega bivanja, v dobrem in slabem. Potrebno je dosti volje in moči, da v tem uspeš, potrebno je znati  odpustiti, dopustiti, zapustiti in še marsikaj, kar je boleče za srce in dušo.

Čudovito bi bilo, da bi lahko to naredili brez obžalovanja. To nas opominja, da se ni preveč pametno oklepati stvari, sploh stvari, katerim je dano, da odslužijo svojemu namenu in  ki jim je dano, da odidejo iz našega življenja in naredijo prostor za nov začetek. Dostikrat nam ne uspe, sploh ne meni, ker moje srce zna premočno ljubiti in se ne zna odreči ljubezni do človeka, ki mi je pri srcu. Dostikrat se zato ne znam odreči ljubezni, ki bi jo morala zapustiti iz bilokakšnega vzroka. In mi zato ne da prostor za nov začetek. To me vodi v stres, ki negativno vpliva na moje življenje. Ampak življenje je samo eno in ni ga lahko izbrati. Prepleta se namreč mnogo poti in prava tombola je, da izbereš pravo pot.

Jaz nisem znala izbrati prave poti. Ali pa mi ni bilo usojeno. Ljubila sem z vsem srcem, pa je ljubezen vseeno pregorela in odšla od mene. Ljubezen? Je mar ljubezen tista, ki nas osrečuje v življenju in je res tako pomembna? Na to vprašanje bi lahko dobili sto različnih odgovorov.  Nekomu je ljubezen pomembn a, drugemu denar,  pa spet znanje, razumevanje, in še bi lahko naštevala. Meni osebno je najpomembnejša ljubezen, pa naj bo do partnerja, staršev, otrok, prijatelja itd. Upam, da bom kdaj dobila pošten odgovor na to vprašanje. Ker še zdaj ne vem, kaj je tisto glavno v življenju, ki nas osrečuje. Da smo srečni, zadovoljni in da nimamo občutka, da nam nekaj manjka. Upam, da bom dobila odgovor od vas, sem pa prepričana, da bodo odgovori zelo različni. In zopet že v naprej vem, da se ne bom mogla odločiti, kateri je ta pravi. Tako kot nisem znala izbrati pravo pot v svojem življenju. Ali pa sem jo? 

zaspanka