v božjem vrtu
temačna kača lebdi nad sivimi oblaki misli
v tvojem vrtu so
te pred visokim poletnim soncem
senčile pregoste krošnje mamutovcev
in v jeseni te je zasulo listje
starih knjig
kot jalova semena so se raztresle v nič prijazne besede
razmetane med visoke bilke trav
nemočno gledaš kako
je zima zakrknila bohotno rast
in cel dan je bolj strašna črna noč
na nebu izzvenevajo oddaljene zvezde
na plodni prsti nemo kriči tisoč malih drobnih smrti
Je tole tu škrat?
v tvojem vrtu "te
so" pred visokim poletnim soncem
senčile pregoste krošnje mamutovcev
Bi moralo biti:
v tvojem vrtu so
te pred visokim poletnim soncem
senčile pregoste krošnje mamutovcev
?
LpL
Prirohjena šibkost. Ampak popravil. Tnx.
Pesem o samopogubi človeštva, opomnik, ki pa ni krik, ampak pogled, ki je zaradi stoičnosti še bolj grozeč. Je res že prepozno za nas?
Čestitke
LpLidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 09. 12. 2023 ob 14:38
- Prebrano 278 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 218.86
- Število ocen: 6